Logo Beli obroč Slovenije Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Za nujno pomoč pokličite policijo na: 113

POTREBUJEM POMOČ

Kaj je kaznivo dejanje in kaj je nasilje?

Kazenski zakonik opredeljuje kaznivo dejanje kot protipravno ravnanje, ki ga zakon določa kot kaznivo dejanje, določa znake kaznivega dejanja in kazen za krivega storilca. Kot storilca kaznivega dejanja štejemo vsakega, ki kaznivo dejanje stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega; prav tako je storilec kaznivega dejanja sostorilec - vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, če zavestno deluje pri storitvi ali če kako drugače odločilno prispeva k storitvi kaznivega dejanja.

Kazenski zakonik ponuja tudi definicijo nasilništva, in sicer kot grdo ravnanje, pretepanje ali drugače boleče ali ponižujoče kaznovanje, preganjanje s silo ali z grožnjo neposreden napad na življenje ali telo, jemanje svobode gibanja, prisila k delu ali k opuščanju dela ali drugo nasilno omejevanje enakih pravic, s katerim storilec spravlja osebo v podrejen položaj.

 

Bezenšek Lalič (2009: 11) pravi, da je nasilje kršenje človekovih pravic, katerega glavna značilnost je zloraba moči v odnosih, ki ne temeljijo na enakosti;  nanj moramo gledati kot na ves čas prisotno stanje in ne le kot na družbeni problem.

Obran (2014: 23) pravi, da se moramo kot družba zavedati, da za nasilje ni opravičila, da je za nasilje odgovoren in kriv le povzročitelj nasilja, ki se je sam odločil za dejanje nasilja, da je nasilje družbeni problem, ki ga preprečujemo z jasnim postavljanjem meja povzročitelju nasilja in z ničelno toleranco. Obran dodaja, da nasilja ne smemo minimizirati kot konflikt ali nesoglasje med povzročiteljem in žrtvijo nasilja.

 

Zakon o preprečevanju nasilja v družini določa, da je nasilje vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.

 

Družinski člani oziroma članice po tem zakonu so:

- zakonec ali zunajzakonski partner,

- sorodnik v ravni vrsti,

- sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,

- oseba v svaštvu v ravni vrsti in v stranski vrsti do vštetega drugega kolena,

- posvojitelj in posvojenec,

- rejnik in otrok, nameščen v rejniško družino

- skrbnik in varovanec

- osebe, ki imajo skupnega otroka

- osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu

- osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu

Za družinske člane po tem zakonu se štejejo osebe, tudi če sta razmerje ali skupnost prenehala.

 

3. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini določa sledeče oblike nasilja:

- fizično nasilje: je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizilne sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe;

- spolno nasilje: so ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena, grožnje z uporabo spolnega nasilja, ter javna objava spolnih vsebin o žrtvi;

- psihično nasilje: so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije;

- ekonomsko nasilje; je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti na družinskega člana;

- zanemarjanje: je oblika nasilja, kadar povzročitelj nasilja opušča dolžno skrb za žrtv, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin;

- zalezovanje: je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.

Uporabnica, Hvaležna mama

Gospe, ki je bila žrtev nasilja s strani moža, smo dolga leta pomagali z vsemi oblikami pomoči.

Preberi več

Uporabnica, Upokojenka

Gospe smo na njeni poti iz primeža nasilja večkrat pomagali v obliki materialne pomoči.

Preberi več

Uporabnica, Žrtev nasilja

Gospe smo nudili materialno pomoč.

 

 

 

Preberi več

Uporabnica, Hvaležna prejemnica materialne pomoči

Gospe smo olajšali finančno stisko. 

Preberi več