Nasilje v družini pogosto vključuje nasilje med partnerjema, pri čemer se mnogokrat niti ne zavedamo, da se nahajamo v nasilni zvezi. Žrtev običajno verjame v to, da je za zlorabo sama kriva in da si to pravzaprav zasluži, saj ji je bilo kot otroku rečeno, da je bodisi slaba, da si spoštovanja ne zasluži, bodisi da je vzrok za očetovo popivanje oz. številne družinske težave. In četudi nismo neposredno krivi, ponotranjimo svoj družinski sram in krivimo sebe. Naša samopodoba in samospoštovanje sta tako porušena, zato velikokrat verjamemo, da si v odrasli dobi zaslužimo čustveno bolečino, zlorabo ter neuspešne odnose. Pomembno se je zavedati, da nikoli niste krivi za to, kako druga oseba z vami ravna.

Mnogi pravzaprav niti ne vemo, kakšen naj bi zgledal zdrav odnos, saj o tem običajno nismo poučeni. Pogosto se zgodi, da ponavljamo disfunkcionalno dinamiko odnosov iz otroštva, ker je to nekaj, kar nam je znano. Tudi če vemo, da je disfunkcionalno ali nezdravo, to težko spremenimo. Disfunkcionalne vzorce odnosov iz naše preteklosti nezavedno poustvarjamo, saj nam to daje občutek udobja, lahko tudi nadzora. Prepričanja, veščine spoprijemanja in vedenjski vzorci, ki smo se jih naučili v otroštvu, se znotraj nas globoko zasidrajo. Ponavljamo, kar nas je lahko travmatiziralo, v nezavednem prizadevanju in želji po tem, da bi se to naučili obvladati. Pogosto se tako zgodi, da izberemo partnerje ali prijatelje, ki se do nas obnašajo kot naši starši, pri čemer tako še naprej igramo svojo vlogo in poustvarjamo isti rezultat.

Stare vzorce lahko spremenimo s tem, ko ozavestimo vzorce odnosov v svoji izvorni družini, saj ti običajno predstavljajo model za vse naše odnose. Ključno je, da razmislimo o svojem vedenju, da se zavedamo svojih misli, čustev in vedenja ter razumemo vlogo, ki jo igramo v lastnih disfunkcionalnih odnosih. Navsezadnje smo sami odgovorni za svoja dejanja in učenje bolj zdravih načinov reševanja težav, zadovoljevanja lastnih potreb in spopadanja s stresom. Vsekakor je pomembno pri sebi ozavestiti in razjasniti, kaj je in kaj ni v odnosih ustrezno, ter tako s tem postaviti temelje za zdrave odnose. Disfunkcionalni odnosi izvirajo iz izkušenj zapuščenosti, zavrnitve, sramu in drugih bolečih ter travmatičnih izkušenj. Da bi našli zdrave, stabilne in ljubeče odnose, je poleg naštetega ključno, da se naučimo počutiti vredne. Dokler naše čustvene rane ne bodo razrešene in naše nezadovoljene potrebe zadovoljene, bomo zelo verjetno celjenje čustvenih ran iskali pri partnerjih, ki občutka ljubljenosti ne morejo zagotoviti. Če želimo spremeniti svoje vzorce odnosov, moramo spremeniti tudi svoje vedenje. Najverjetneje dolgoletnih vzorcev ne bomo spremenili v nekaj tednih ali mesecih, zato je ključno, da smo do sebe potrpežljivi, skrbni, ko se počasi spreminjamo, iščemo nove vpoglede, se učimo in rastemo.