Žrtve nasilja v družini so velikokrat tudi otroci, ki nimajo možnosti, da bi poiskali pomoč v raznih organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini, niti ne hodijo v šolo, kjer bi se o svojih težavah lahko pogovorili z učiteljem ali svetovalno delavko. Dolžnost vseh sorodnikov, sosedov, naključnih opazovalcev, učiteljev, strokovnih delavcev, zaposlenih v zdravstvu ... je, da tudi v tem času, ko z otroki nimajo neposrednega osebnega stika in se jim tako otroci ne morejo zaupati, pri otrocih zaznavajo znake stiske ter morebitne posledice trpinčenja ali nasilja. Zdaj je čas, da postanemo glas otroka in o svojih opažanjih obvestimo pristojne institucije (center za socialno delo, policijo ...). Naj fizična razdalja ne pomeni tudi razdalje v odnosu.

Bodimo v teh dneh poslušno uho, pozorno na težave, s katerimi se otroci srečujejo v domačem okolju. Ne čakajte, da se bo nasilje končalo samo od sebe, saj je to malo verjetno. Pozivamo tudi vse žrtve, naj nasilje prijavijo policiji, ker lahko le tako ustrezno ukrepamo ter nasilje ustavimo. Obstaja pomoč. Obstaja rešitev.

Prijavi nasilje na 113!
(vir: Policijska uprava Koper / Police Directorate Koper)