Logo Beli obroč Slovenije Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Za nujno pomoč pokličite policijo na: 113

NOVICE IN DOGODKI

Moški kot žrtve zlorabe

Objavljeno

Pogovor o zlorabi in nasilju v družini je lahko za vsakogar težka naloga. Lahko je boleče, zmedeno, prinaša občutek sramu, neustreznosti in izoliranosti.

Vemo, da medtem ko nasilje v družini ne diskriminira spola, moški običajno ne prijavljajo zlorab na enak način kot ženske. Pravzaprav mnogi moški molčijo, ker menijo, da nima smisla prijavljati zlorabe, ker jim nihče ne bo verjel.

V nadaljevanju razkrivamo nekaj pogostih mitov o moških kot žrtvah zlorabe:

Mit št. 1: Moški so lahko le povzročitelji nasilja, vendar nikoli žrtve.

Glede na raziskave je vsak deseti moški doživel posilstvo, fizično nasilje in/ali zalezovanje s strani intimnega partnerja, kljub temu pa od moške populacije slišimo, da jim preprosto ne verjamejo ali jih ne jemljejo resno, ko zlorabo prijavijo družinskim članom, prijateljem ali organom kazenskega pregona. Mediji pogosto predstavljajo informacije na način, ki poskuša nasilje nad ženskami v družini narediti čim bolj šokantno in vznemirljivo, pri čemer nesorazmerno krijejo storilke nasilja. Pomembno se je zavedati, da nasilje v družini ni v nobenem primeru ˝normalno˝, ni šala in ni nekaj, kar bi zlahka sprejeli kot nekaj, kar se zgodi samo ženskam. Zgodi se tudi moškim.

Mit št. 2: Moški, ki jih je oseba spolno zlorabila, so ob tem uživali.

Tako kot vsaka vrsta zlorabe velja tudi spolna zloraba za nesoglasno in nespoštljivo. Toda ker je telo zasnovano tako, da se odziva na stimulacije, lahko pride do fiziološki reakcij, kot je ejakulacija (ali pri ženski orgazem), zaradi česa žrtve (tako moški kot ženske) pogosto doživljajo občutke sramu in samoobtožbe. Pomembno se je zavedati, da to ni pod nadzorom osebe oz. žrtve, saj navsezadnje nimamo na to vpliva, kako se naše telo odzove, in da v nobenem primeru to ni njihova krivda.

Mit št. 3: Moški niso pravi moški, če ne zmorejo zadev prenesti.

Stereotipi o moškosti negativno vplivajo na moške, saj lahko pri njih stigmatizirajo povsem običajna človeška čustva, zaradi česa pogosto ne prijavljajo zlorab ali se pogovorijo o načinih spoprijemanja in lastnih čustvih. Občutki jeze, prestrašenosti, žalosti ipd. so običajno nekaj, kar doživljajo vsi ljudje, ko se spopadajo z nasiljem, ne glede na spol ali spolno usmerjenost.

 

Našteti miti so eni izmed mnogih, ki škodujejo moškim z izkušnjo zlorabe, zaradi česar je še toliko težje priznati in prositi za pomoč, ki bi jo potrebovali. Posledično se krog krivde, sramu, jeze in tišine nadaljuje, in osebe v nasilnem odnosu ostajajo. Za osebe, ki so bile zlorabljene, predstavlja premagovanje teh mitov bistveni del okrevanja. Zato je ključno ozaveščati ne le žrtve, temveč tudi širšo javnost in tovrstne osebe podpirati v procesu okrevanja, iskanja pomoči ter podpore.


Naslednja novica